Vpogled v več kot tridesetletni ustvarjalni opus Azada Karima nam izpričuje zanimivo in logično razvojno pot senzibilnega slikarja: žlahtne antične civilizacije med Evfratom in Tigrisom in sodobna politična dogajanja v tem delu sveta ter avtorjevo videnje in doživljanje vsakdana, ki ga živi v Sloveniji, so tisti impulzi, ki opredeljujejo likovno izpovedni izraz. Azad Karim, po rodu Kurd, je prepoznaven s slikarsko kodo v specifični barviti in znakovni poetiki ter s prepletanjem izkušenj evropskih modernizmov in vzhodnjaškega misticizma. Izstopa s svojskim ikonografskim pomenoslovjem, znotraj katerega so za gledalca posebej atraktivne, vznemirljive in skrivnostne pismenke in napisi kot nosilci njegovega intimnega, ponekod tudi diskretno nostalgičnega spomina ter sporočila.   

Zadnjih nekaj desetletij nam je zaradi političnih dogodkov v Evropi in v svetu problematika Kurdov bližja, žal pa ostaja kurdska, zlasti sodobna likovna umetnost še vedno dokaj neznana. Pred desetimi leti se je Karim angažiral tudi pri organizaciji prve celostne predstavitve ustvarjalnih dosežkov kurdskih likovnikov, ki so razseljeni po različnih evropskih državah. Razstavo je realiziral z Narodnim muzejem v Krakowu. V zgodovini umetnosti poznamo številne primere političnih hotenih in prisilnih izselitev in bivanj ustvarjalcev v tujini: tudi Azad Karim se je zaradi  znanih razmer doma, v Iraku, odločil študirati v Evropi. Preselil se je v Ljubljano, kjer je bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost, za tem pa, glede na vojne razmere od konca sedemdesetih let in Huseinovega režima, svoje domovine ni obiskal kar šestnajst let. Ljubljana in kasneje Ajdovščina, kjer živi od leta 1984, sta mu sicer postali novi domovanji, a rodni Kurdistan in področje nekdanje Mezopotamije mu ostajata ključna miselna, čustvena in ustvarjalna navezanost. Zlasti v zadnjem desetletju velikokrat potuje v domovino, se študijsko izpopolnjuje po različnih evropskih in drugih prestolnicah, kjer obiskuje muzeje z zbirkami antičnih civilizacij, in še bolj intenzivno in poglobljeno raziskuje sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in druge civilizacije Mezopotamije.           

Azadu Karimu je zato lansko povabilo iz nizozemskega muzeja Rijksmuseum van Oudheden iz Leidna z bogato mezopotamsko zbirko pomenilo še poseben izziv ─ pripraviti razstavo svojih del tako, da se z lastno sodobno likovno interpretacijo sooči in hkrati vzpostavi dialog z razstavljenimi muzealijami, artefakti. Slikar je domišljeno ustvaril multimedijski projekt Izgubljena dediščina, ki ga, nadgrajenega z novimi deli in z avtorsko postavitvijo, predstavljamo na pričujoči razstavi  Izgubljeni artefakti. Je kot najbolj avtentična zrcalna slika njegove neprekinjene angažiranosti s svetovnimi političnimi dogajanji, tudi njegovega  kritičnega odnosa do polpretekle zgodovine Kurdistana, do vojnega obdobja ter zlasti do katastrofalnih posledic, ne zgolj za ljudi in narode, ampak tudi za več tisoč let ohranjeno dediščino. Le-tej ne prizanašajo niti novodobni ekonomsko politični in verski interesi, niti različne ideologije in politični sistemi. Azada Karima je še posebej prizadelo uničenje dveh kipov Bude iz Afganistanskega Bamiyana iz seznama Unescove kulturne dediščine, pa oropanje tunizijskega muzeja Bardo, v času arabske pomladi prav tako oropanje Egipčanskega muzeja v Kairu. Avtorjeva senzibiliteta, mentalna in emocionalna angažiranost in razočaranje ob nezaslišanih vandalskih dejanjih ─ krajah, ropanjih in uničevanjih, ki so se dogajala tudi v njegovem Iraku, celo po letu 2003, po končani vojni in padcu Huseinovega režima in v času ameriške zasedbe, med katerimi je v stroki in svetovni javnosti najbolj znan primer oropanja Iraškega narodnega muzeja v Bagdadu ─  so se opredmetili v novi sodobni likovni preinterpretaciji, v novi, osebnostno avtonomni zgodbi in sporočilu. Z uporabo različnih zvrsti in tehnik (slike v mešani tehniki na platnu, skulpture, digitalni tiski, mobili, video) ter s premišljeno postavitvijo v konkretno razstavišče, sleherno likovno delo in projekt kot celota postane novodobni spomenik konkretne identitete in entitete ter pomnik z močnim izpovednim nabojem sedanji visoko razviti civilizaciji. Izstopa avtorjeva etična naravnanost, njegovi najbolj intimni pogledi in dojemanja preteklosti in sedanjosti ter nikoli dorečena vprašanja o vlogi človeka znotraj izvorne civilizacije in v večnem univerzumu.

Karimov projekt Izgubljeni artefakti obiskovalcu nudi večplastne dimenzije razumevanja in dojemanja: sprehaja se med skulpturami ─  avtorsko interpretiranimi »replikami« konkretnih asirskih obeliskov iz 8. stoletja p. n. št. z možnimi asociacijami na človeške figure, sprehaja se mimo slik, ustvarjenih v prepoznavni »karimovi« maniri, ki pa dajo slutiti stene in fasade zapuščenih hiš, poškodovanih in preluknjanih v vojnih spopadih, ter popisane z grafiti in starimi klinopisnimi znaki. Sledimo Karimovim povečavam fotografsko dokumentiranih posnetkov s potovanj po rodni deželi, kar nam daje asociacije na grozote, ki so se v zadnjih dvajsetih letih dogajale tudi blizu nas, na Balkanu in so aktualne za vse čase in za vse kraje tega sveta. Zaustavi se in gleda video, o katerem je Karim zapisal: »Uničenje / izgubo artefaktov starih civilizacij želim rekonstruirati na svoj, oseben način. Potrebo čutim, da preigram bolečino trenutka, ko se moje lastno telo raztrešči na drobne koščke. Odzvanjam s pokom, ki se zgodi, ko moje lastno delo pade na trda, prašna tla ... Žrtvovanje. Šok. Smrt. In potem klečim in skrbno poberem košček za koščkom, vse do zadnjega. Na njih so delčki znakov, spomina na mezopotamske civilizacije, ki sem jih na svoj način reinterpretiral. Ne, ne bom zavrgel teh koščkov. Razstavil jih bom. Ob videu, ki sem ga posnel takrat, ko so moji keramični reliefi padali v prah. In ob originalnih mezopotamskih artefaktih, takšnih, ki so shranjeni (in ohranjeni) v nekaterih muzejih. Ali pa ob njihovih fotografijah.» Razstava Izgubljeni artefakti s svojim sporočilom presega zgolj ta čas in  prostor ter gledalcu odpira poti v mentalni in duhovno izzivalen angažma.                          

Nives Marvin

 

Nazaj

Domov