Zaradi človekovega trpljenja v vojnem času pogosto pozabimo, da v nasilnih sporih trpi tudi kulturna dediščina. Šele ko se ponovno vzpostavi mir, postane jasno, kaj je bilo izgubljeno – namenoma ali slučajno, kaj je izginilo in kaj je ostalo.

Umetnik Azad Karim (1954, Arbil, Kurdistan, Itak) se zaradi svojega kurdskega porekla izjemno dobro zaveda ranljivosti kulturne dediščine.  Čeprav živi in dela v Sloveniji že od sedemdesetih let, ga globoko pretresa vse, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu. Tragično uničevanje kulturne dediščine na področju med Evfratom in Tigrisom je nenehno v njegovih mislih.

Z razstavo Izgubljena dediščina se Azad Karim pokloni izgubljeni dediščini, posebno tisti s Srednjega vzhoda. Bude iz Bamijana ter ropanje muzeja v Bagdadu sta le dva dramatična primera. Da bi lahko  obvladal svoje občutke ob tem uničenju, simbolično poustvari to izgubljeno dediščino z namenom, da jo ponovno uniči. Pok, s katerim se umetnina izniči, odmeva globoko v duši.  Azad Karim nato zbere črepinje, ki jih prekrivajo simboli in spomini na civilizacije Bližnjega vzhoda in jih predela v mobile.

Delo Azada Karima predstavlja daritev njegovih lastnih umetnin, da bi vzbudil zavedanje o  izgubi in uničenju stvarne dediščine, ki je kjerkoli po svetu za vedno izgubljena za človeštvo.

Hanneke Kik

 

Nazaj

Domov